DELAVNICA O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU

V torek, 29.5.2018, so dijaki iz 1. PV imeli delavnico o čebelah in čebelarski dejavnosti na Slovenskem. Pripravila in izvedla jo je biologinja Nika Leben, ki deluje v okviru društva ljubiteljev eksotičnih živali »Bioexo«.

Dijaki so najprej prisluhnili predavanju o biologiji čebel. Gospa Leben je opisala osnovne telesne značilnosti čebele. Nato je predstavila čebeljo družino, ki je organizirana in deluje kot super organizem. Vloge so se skozi evolucijo specializirale, zato razlikujemo matico, trote in čebele delavke. Čebeljo družino sestavljajo ena matica, 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov.

Čebele si ustvarjajo lastno zalogo medu in cvetnega prahu za preživetje. Pri tem so čebelji pridelki obilni (odvisno od sezone cvetenja, vremenskih razmer), zato jih je človek udomačil tudi za lastne potrebe. Največjo korist čebelarstva  predstavlja opraševanje. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo k ohranjanju in izboljšanju lastnosti rastlinskih vrst.

Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – zaradi sivih dlačic na telesu. V Sloveniji je zaščitena in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel. Kljub skrbnim prizadevanjem čebelarjev za njeno zaščito jo ogrožajo pesticidi, tujerodne čebele in zajedavci varoje.

Dijaki so si ogledali čebelarske pripomočke, nekateri so pomerili tudi obvezno čebelarsko opremo – pokrivalo z zaščitno mrežo. Gospa Leben nas je presenetila tudi s pokušino več vrst medu. Delavnica se je zaključila z izdelavo preprostih svečk iz dišečega čebeljega voska.

Čebelji pridelki so naš vir hrane, zdravil, osnova v kozmetičnih pripravkih in tudi podlaga za parfumsko industrijo. Med, propolis, cvetnih prah, matični mleček, vosek in čebelji strup so za človeka dragocena naravna dobrina.

Čebelarska dejavnost se je zapisala v zgodovino Slovencev kot kulturna dediščina, ki jo občudujemo na panjskih končnicah. Danes pa je postala tudi panoga, ki razvija nove oblike apiturizma, zaradi česar se Slovenija s tako dodatno ponudbo uvršča med najbolj iskane turistične destinacije v Evropi.

prof. Kristina Glavina

(Skupno 5 obiskov, današnjih obiskov 1)